Po dobra pol leta je bil na sporedu spet edini pravi slovenski derbi. V skladu z napovedanim množičnih odhodom v Lj, se je kljub slabim igram Maribora v zadnjem času pričakovalo, da bo ob 15 letnici, ki jo Viole praznujejo letos v Lj odšlo veliko ljudi. Vendar pa je na dan tekme dež marsikomu bil nerazumljiv razlog da je ostal doma tako da se nas je na kolodvoru v Mariboru se zbralo približno 130 najzvestejših navijačev. Že tukaj se ja prižgala prva dimna bakla in pričakovala se je zelo zanimiva pot proti močvirju, za mnoge že standardna, za nekatere pa novo doživetje.Okoli 17.00 ure so se Viole odpravile na vlak in počasi krenile proti Lj. Med potjo se je kot vedno spilo nenormalno količino alkohola, vseskozi je bila prisotna tudi pesem, tako da Maribor enostavno ni mogel izgubiti. V Celju se nam je pridružilo še nekaj Viol iz celjskega območja. Okoli 19.00 ure so Viole prišle na kolodvor v Lj in tam so že čakale želve da nas pospremijo proti stadionu. Med potjo do stadiona se je glasno skandiralo naše pesmi, prižgalo se je tudi nekaj bakel. Pred stadionom smo naleteli na dragonse - pumpa se je čuvala - a nam je okoli 40 članov, ki se je v Ljubljano podalo že prej povedalo, da so na znameniti pumpi zaplenili transparent g.d. podelili par focnov, pobrali kaki šal, nakar jih je policija odgnala na stadion. Po ''temeljiti'' kontroli pri vhodu se je v stadion zopet vneslo tudi nekaj pirotehnike, kar je na takih tekmah že običaj. Ko smo se vsi zbasali v sektor smo začeli z navijanjem, pri tem pa se je opazilo da gasilcev praktično ni na tekmi. Ob prihodu igralcev na teren je vijolčno-rumena koreografija s papirji v danih razmerah izpadla dobro. Naši igralci so v tekmo krenili zelo borbeno kar so kronali z zadetkom v 6 minuti ko je Pekič zadel z glavo. Med Violami je zavladalo veliko navdušenje ter takoj so se prižgale bakle in dimne bombe. Veliko navijačev je splezalo tudi na ograjo od koder so spodbujali igralce in ostale navijače, navijanje je bilo zelo dobro skozi vso tekmo. Dragonsi na tekmi razen bakljade+dimnijade in paper šova niso pokazali nič oprijemljivega in počasi se pokazujejo prvi znaki zamiranja te skupine, kar bi za slovensko ultras sceno bila nepopravljiva škoda, kajti Viole že tako ali tako nimajo prave konkurence v Sloveniji. V drugem polčasu je bila igra podobna kot v prvem. Ljubljančani so izenačili v 54. minuti z golom Kmetca , kljub temu to igralcev in navijačev vijoličastih ni zmedlo. Navijanje je postalo še bolj silovito , v tem času pa se je zažgal tudi zaplenjen tranparent GD. V 60 minuti je Maribor povedel z drugim zadetkom Pekiča, kar je ponovno povzročilo veliko navdušenje Viol in prižgala so se še preostala pirotehnična sredstva. Maribor je do konca tekme igral podobno kot prej , Viole pa smo postale še glasnejše. Po koncu tekme so se prišli zahvalit vsi nogometaši in nagrajeni so bili z bučnim aplavzom. Počasi smo pobrali tranparente in se v spremstvu škifov odpravili do Lj kolodvora ter proti Mariboru. Na vlaku je bilo ponovno zelo pestro.V Maribor se je prišlo nekaj po polnoči. Sledilo je slavje do jutranjih ur v popularnih lokalih, kjer se zbirajo najzvejsteši navijači Maribora.
Olimpija - Maribor 1:2 [24.4.2004]
