V 80.tih letih se je praktično po celotni Evropi zgodila eksplozija ULTRAS navijaških skupin, tako je bilo tudi v bivši skupni državi. Prva tekma na kateri se je skupina pojavila organizirano(takrat še pod imenom MARINCI) na južni tribuni, je bila 2.8.1989 v takratnem pokalu Maršala Tita, proti Spartaku iz Subotice. Skupino so takrat sestavljali vglavnem osnovnošolci stari štirinajst let. NK Maribor je takrat igral v medrepubliški ligi zahod, največ Marincev, ki se je takrat zbralo je bilo okoli 40. Na zadnji tekmi medrepubliške lige pred osamosvojitvijo Slovenije se je skupina preimenovala v VIOLE MARIBOR.
Ime je bilo bolj povezano s klubsko vijolično barvo in tudi samim mestom. Število Viol se veča iz tekme v tekmo, sledijo nova gostovanja, doma izdelane dimne bombe in nabavljene so prve baklje iz Italije. Organizacija skupine se začne razvijat tudi z prvimi članskimi izkaznicami, enostavnimi šali, izdelavo novih transparentov in zastav, prva večja transparenta, ki sta bila izdelana sta bila MI LJUBIMO MARIBOR in NK MARIBOR - VIOLE. Leta 1992 je osvojen prvi pokal v samostojni državi na derbiju v Ljubljani. Prva leta so zaznamovali predvsem incidenti na derbijih, tekmah proti Elanu iz Novega mesta in tudi na nekaterih ostalih tekmah(Celje). Evropa je prvič slišala za Viole na tekmi proti Atleticu iz Madrida, kjer se je zgodil vdor enega izmed članov na igrišče, kasneje pa še incident s policijo, isto se je zgodilo nekaj let kasneje na tekmi proti dunajski Avstriji. Prvo evropsko gostovanje je bilo v Romuniji, prvi večji odhod v tujino pa v istem času v Dortmund. V tem času se pojavijo tudi prve podskupine, Viole Apače (predhodnica Viole Radgona), Viole Alco united, Kurve Center, pubeci iz Ruš in Šentilja, Viole Girls, pa tudi iz vseh ostalih predelov Maribora in okolice.
Error
Naslov za današnje čase ne bi bil nič posebnega, ker bi šlo za navaden vsakdanjik na slovenski navijaški sceni, a se je v sredini marca 1992 zgodilo nekaj nenavadnega v slovenskem nogometnem prostoru. Drugo tekmo, ki je sledila ta spomladanski del sezone so Viole pričakale v nekoliko napetem ozračju, saj je v Ljudski vrt nogometašem Maribora prišla Ljubljana.
Vsaka navijaška skupina prejkoslej naleti na močnejšega nasprotnika, v navijaškem svetu je povsem običajno da enkrat daš, drugič dobiš. Viole je le dober teden bo demoliranju ljubljanskega avtobusa čakalo prvo gostovanje, organizirano so se odpravili v Ljubljano na tekmo Slovan- Maribor, prevoz oziroma avtobus jim je plačal klub.
Mura v prvi sezoni slovenskih prvenstev še ni bila velik rival vijoličastim, so pa na tekmo jesenskega dela(Maribor je zmagal z 2:0) skupaj s prekmurskim klubom prišli prekmurski navijači Black Gringos (poleg njih je obstajala še skupina Destroyers MS), katerih pa Viole takrat niso pričakovale, tako da je bil prihod prekmurskih ultrasov malce nepričakovan. Black gringosi so bili na vzhodu Ljudskega vrta, bližnjih srečanj med skupinama ni bilo.
V prvem letu slovenskih državnih prvenstev je eden večjih rivalov NK Maribor Branika, bila tudi primorski klub Izola, ki se je skupaj z vijoličastih borila za prvo uvrstitev v evropske pokale. Viole so se na to tekmo še posebej pripravljale, saj je jedro Viol nekaj dni poprej skupaj z nekaterimi primorskimi znanci pretihotapilo večje število bakelj iz Italije v Slovenijo.
3. maj 1992. Sledil je torej derbi z Izolo, ki je bila prvo leto, klub velike četverke (Maribor, Olimpija,Izola,Koper), izenačenost na lestvici je vijoličastim dala vedeti, da v derbiju s primorci šteje edinole zmaga. Navijači Izole, imenovani Ribari, so bili to leto dobri, s solidnim članstvom, prižiganje pirotehnike jim je bilo nekaj običajnega na tekmah, imeli so nekaj incidentov z ljubljanskimi navijači, skratka bili so čista kopija ultras italijanskega stila, kar niti ni bilo čudno, saj so takorekoč prvi sosedi Italije.
Prvo gostovanje za Bežigradom v samostojni Sloveniji. Druge misli v glavah Viol že vsaj 14 dni pred tekmo ni bilo, prvega gostovanja pri Olimpiji in osovraženih Green dragonsih se enostavno ni smelo zamuditi.
V Mariboru je pred tekmo vladalo izredno zanimanje za gostovanje v Ljubljani, ozračje je bilo maksimalno sovražno nastrojeno, po mestu so se vzklikale antižabarske parole, pozivu na tekmo se so odzvali tudi tisti, ki sicer niso bili strastni navijači Maribora, so pa zato toliko bolj bili lokalpatriotsko usmerjeni, in gostovanja v Ljubljani pravtako niso želeli zamuditi. V ponedeljek 4. maja so vodje Viol bile na sestanku z upravo kluba. Povedali so da je interes za tekmo v Ljubljani ogromen, in da se bo Viol zbralo skoraj zagotovo čez 200.